četrtek, 13. november 2014

Kia Soul EV - testna vožnja

Kiin posebnež Soul je dobil električno različico. Danes se mi je ponudila priložnost za testno vožnjo. Vtis? Ne le pozitiven, lahko rečem kar navdušujoč!

Avtomobil je zelo bogato opremljen s tehnologijo, ki je ne premore vsak precej dražji konkurent. Toplotna črpalka, 27 kWh baterija, android aplikacija s številnimi funkcijami, veliko gumbov za upravljanje na volanu, simpatičen izgled tako notranjosti kot zunanjost za ceno dobrih 32 tisočakov zagotavljajo Soulu EV lepe prodajne številke v prihodnosti.

Poraba je zmerna. Del testne relacije sem najprej prevozil s Soulom. Povprečna poraba 130 wH/km. Po koncu testne vožnje sem isto relacijo prevozil še z Elijem. Poraba 98 Wh/km. Soul je seveda težji, pomemben razlog za višjo porabo v primerjavi s C-Zerom pa je tudi nevajenost na vožnjo z njim. Preprost izračun pravi, da bi s tako vožnjo lahko dosegel z enim polnjenjem nad 200 km, kar uvršča Soul med tiste, ki imajo daljšega.

Vožnja je bila zelo prijetna, vidljivost odlična, ergonomija armaturne plošče prav tako. Ko se naslednje leto izteče triletna obveza lastništva C-zera zaradi subvencije, se prav lahko zgodi, da bo Kia Soul našla svojo pot do moje garaže.

sobota, 20. september 2014

50.000 km

5. septembra sta minili dve leti, odkar garaža ne smrdi več. Devet dni kasneje pa se je števec kilometrov prevalil preko 50.000 km. Oba mejnika pomenita, da jamstvo proizvajalca ne velja več. Kljub temu dosedanje izkušnje potrjujejo pričakovanje, da nas bo malček še dolgo prevažal okrog.
Ta teden sva s Saro za dva dni obiskala prijatelje na Obali. Vožnja do Kopra je potekala brez težav. Eli je zmogel 135 km poti brez vmesnega polnjenja po avtocesti s povprečno hitrostjo 80 km/h. Promet je bil dokaj redek. 

Zanimivo je, da me niti eden od voznikov, ki so me prehitevali, ni s sredincem, dolgimi lučmi ali kakorkoli drugače vzpodbujal k hitrejši vožnji. Optimistično sklepam, da se je prometna kultura precej popravila. Morda pa so električni avtomobili že tako prepoznavni, da vozniki razumejo, da hitra vožnja prinaša njihovim voznikom težave z dosegom. 

Na koprski Bonifiki sem polnil dvakrat, poletnih 27°C pa je omogočilo prijetno kopanje v še vedno toplem morju na Mokri mački v Kopru. Pozno popoldne drugi dan sem se s polno baterijo po avtocesti odpravil nazaj. S podobno hitrostjo sem prišel do Rudnika in se za slabo uro priklopil pri Bauhausu, opravil par nakupov in se brez težav vrnil domov.

Tokrat sem se prvič vozil do Obale in nazaj samo po avtocesti in ugotovil, da ima Eli daljši doseg s stalno hitrostjo pribl. 80 km/h po avtocesti kot počasneje po lokalnih cestah ob pogostejšem ustavljanju oz. spremembah hitrosti.





ponedeljek, 1. september 2014

Vabljeni na Zero Tour

V Turističnem društvu Stična smo pripravili prvo srečanje družin, ki uporabljajo električne avtomobile.

6. in 7. septembra se bomo družili in obiskali turistične zanimivosti v okolici. Partnerska društva in posamezniki nam pripravljajo posebna presenečenja, tekmovali bomo v znanju, spretnosti in ekonomični vožnji...

Poleg družin z e-vozili ste dobrodošle tudi družine in posamezniki, ki želite dva dni preživeti v naši družbi, se okrog prevažati z elektriko in spoznati, kako se da živeti brez ustvarjanja nepotrebnih odpadkov.

Več o dogodku: www.zerotour.eu

Manjša popravila

4 dni pred potekom garancijskega obdobja je zadnji čas za temeljit pregled kakovosti izdelave in zanesljivosti delovanja mojega malčka. Doslej sem opazil naslednje težave:


  • popraviti je potrebno obe ročici za spuščanje naslonjal zadnjih sedežev. Ena več ne opravlja svoje funkcije, druga je že precej "labava". 
  • Pokrovček vtičnice za hitro polnjenje se težje zapira kot še nedavno tega, vzmet za odpiranje stalno odpada. Enkrat jo bom verjetno izgubil.
  • ABS ne deluje........

Torej, po mojem mnenju malo preveč težav za japonski izdelek. Kapaciteta baterije ostaja enaka kot pred meseci, torej pri pribl. 6% minusa glede na novo stanje.

V sredo gre avto na servis, kjer ga bo mehanik bolj podrobno pregledal in morda našel še kako napako.

Sicer sem z avtom še vedno zelo zadovoljen. Razen omenjenih težav deluje brezhibno. Ta mesec bo obrnil mejo 50.000 km, torej bo potekla tudi garancija na baterijo. Tega me ni strah, saj se glede na stalne meritve obnaša optimalno. Prihranek v dveh letih zaradi vožnje z e-avtom znaša slabih 4.000€.

nedelja, 25. maj 2014

Baterija na 94%

Današnje temperature krepko nad 20°C so bile idealne za ponoven test baterije in njene zmogljivosti.
Najprej sem z nežno vožnjo iz nje iztisnil še zadnje elektrone. Šlo je ravno do garaže. Zadnja dva metra sem moral Elija kar fizično potisniti skozi vrata do vtičnice. Po priklopu na vtičnico preko merilca porabe sem po dobrih šestih urah izmeril količino energije, potrebne za polnjenje do 100% SOC. Meter se je ustavil na 17,4 kWh, kar je nekoliko bolje od aprilske meritve (16,9kWh) v hladnejšem okolju.

Podatek pove, da se je količina energije, potrebne za polnjenje z 0-100% SOC zmanjšala za 6% v primerjavi z enako meritvijo v podobnih temperaturnih razmerah leta 2012, ko je polnjenje zahtevalo 18,5 kWh iz vtičnice. Kot sem omenil že aprila, je tudi doseg avtomobila za podoben odstotek manjši.

Nekaj zanimivih podatkov:

Zunanje temperature so bile že poletne, zato je tudi temperatura celic baterije krepko narasla. Iz grafa je razvidno, da se se celice do konca izpraznitvene vožnje ogrele na 31° do 34°C, kar še ne predstavlja težave. Med polnjenjem se je povprečna temperatura spustila za dve stopinji.
 Na dnu SOC se je pričakovano napetost celic razpršila v zelo velikem razponu 410mV. Običajno se med vožnjo v varnem območju SOC razpon glede na trenutno porabo giblje med 10 in 40 mV.
Po nekaj minutah polnjenja se razpon napetosti hitro zmanjša na običajnih 5 do 10 mV.








Pogostejše praznenje baterije do dna lahko pripomore k hitrejšemu zmanjšanju njene kapacitete, zato bom naslednji podoben test izvedel šele naslednje leto ob podobnem času in temperaturah. Upam, da zmanjšanje takrat ne bo preseglo 10%.

petek, 11. april 2014

Baterija zmore manj

Po dobrem letu in pol ter skoraj 40.000 km prihaja prva slaba novica: precej zanesljivo ugotavljam zmanjšanje kapacitete Elijeve baterije za pribl. 8 odstotkov. Za polnjenje baterije od SOC 3,5% do 100% porabim sedaj (iz vtičnice) 16,9 kWh, merjeno pri 18°C iz 220V vtičnice. Pred letom in pol - 18,5 kWh.

Doseg se je ravno tako zmanjšal za slabih 10%. Pri enaki vožnji na isti relaciji prej izgine prva črtica in na cilju je po 30 km enake vožnje razpoložljivi doseg manjši za dobrih 10km kot v najboljših časih.

Vsi ti podatki se ujemajo z oceno, da je kapaciteta baterije zmanjšana za slabih 10 odstotkov. Seveda nisem ravno navdušen nad pešanjem baterije, vendar je stopnja degradacije nekje na pričakovanem nivoju. Po predvidevanjih proizvajalca baterij je zmanjšanje kapacitete največje v prvem obdobju in se z leti zmanjšuje. Če to drži, bi utegnila baterija zdržati 10 let (nad 200.000 km) s še zadostno kapaciteto za potreben doseg za naše dnevne poti.

Enak test bom ponovil pri višjih temperaturah čez kak mesec ali dva. V toplejšem okolju se namreč lahko zmogljivost baterije nekoliko izboljša.

nedelja, 9. marec 2014

Kako prihraniti pol milijarde letno?

Zadnje čase se rad igram s številkami. Tokrat razmišljam o teoretičnih pozitivnih učinkih popolne uvedbe elektromobilnosti v Sloveniji. V spodnji tabeli sta izračuna, koliko letno uvozimo pogonskih goriv za osebne avtomobile in koliko bi nas stala elektrika, če bi hipotetično ves osebni vozni park nadomestili z električnimi vozili.


















Številke kažejo na mnogotere pozitivne učinke uvedbe elektromobilnosti:


  1.  pogon elektro voznega parka stane samo četrtino sedanjih stroškov uvoza naftnih derivatov;
  2. ves denar, porabljen za naftne derivate, gre v tujino, skoraj ves denar porabljen za pogon elektrovozil, ostane doma:
  3. samo s prihrankom lahko v petih letih zgradimo NEK2;
  4. zaradi nočnega polnjenja in zelo nizkih nočnih nakupnih cen so lahko finančne koristi vsaj podvojene;
  5. velik del energije je že sedaj na voljo zaradi viškov proizvodnje oziroma neizkoriščenih rezerv v proizvodnji v nočnem času in ob vikendih;
  6. nova delovna mesta zaradi razvoja in gradnje novih proizvodnjih zmogljivosti OVE, omrežja in polnilne infrastrukture;
  7. uporabimo lahko bogato elektrotehnično znanje pri razvoju in proizvodnji električnih vozil (delovna mesta)
  8. vse ostalo, česar se sedaj ne spomnim...


Bi kdo še kaj dodal?

Ali Elija res poganja premog?

V spletnih debatah se voznikom električnih vozil pogosto očita, da se gremo lažno ekologijo. Pomisleke bi lahko združil v poved: namesto iz zadka avta se kadi v Šoštanju. Torej naj bi bila skoraj v celoti električna energija pridobljena v termoelektrarnah? Poglejmo, koliko je na tem resnice.

Najprej trenutno stanje pri mojem dobavitelju energije. Na vsakomesečnem računu so zelo jasno našteti viri energije z njihovimi deleži:


Iz grafa je razvidno, da se kadi le pri 13 odstotkih proizvodnje električne energije, ki sestavlja portfelj mojega dobavitelja. V Sloveniji je z OVE pridobljena tretjina porabljene energije.

Naročniki nekaterih "zelenih" paketov električne energije (naročniki Elektra Celje celo v celoti) uporabljajo le energijo iz OVE. Cena za gospodinjstva je sicer višja, je pa verjetno prava izbira za vse prave eko-fane.

Po slovenskih strehah in planjavah najdemo že na stotine solarnih elektrarn. Mnogi lastniki EVjev hranijo svoje konjiče v veliki meri s sončno energijo in s tem še izboljšajo razmerje uporabe OVE.

Tudi če bi hipotetično vsa slovenska elektrika bila proizvedena iz premoga, nam koncentriran vir onesnaženja v termoelektrarni omogoča lažje obvladovanje neželjenih posledic kurjenja fosilnih goriv s kakovostno izvedbo filtracije in nevtralizacije produktov izgorevanja.

Predstavljaj si prometne konice v mestih, koliko škodljivih substanc proizvedejo motorji z notranjim izgorevanjem, čeprav se avtomobili v dolgih kolonah skoraj ne ali zelooo počasi premikajo. Optimizacija škodljivih emisij je v takih primerih nemogoča, učinkovitost vozila pa se približa dnu.

Eli se polni z vodi odvzeto energijo ob HE Vuhred
Z uvajanjem pametnih omrežij se učinkovitost EVjev še drastično poveča. Velika množica baterij lahko pomaga izravnavati neenakomerno porabo preko dneva z oddajanjem shranjene energije v času največjega odjema.

Polnjenje ponoči pomaga izravnati neenakomeren odjem preko dneva. S tem omilimo težave omrežja zaradi prenizkega odjema.


Mnenja o neekološkosti električnih vozil iz opisanih razlogov torej nimajo svoje teže. Seveda moj zapis temelji le na laičnem logičnem razmišljanju in sklepanju na osnovi prebranega gradiva ter najdenih podatkov na spletu. Morda se najde znalec, ki bo bistvo mojega prepričanja ovrgel. Menim pa, da mi pepela za posipanje ne bo potrebno iskati.


petek, 7. marec 2014

Stroški uporabe Elija

Poglejmo, kakšni so stroški uporabe mojega C-Zera. V tabelo sem vpisal osnovne podatke, ki vplivajo na končno ceno uporabe.

Če upoštevam obvezne stroške (energija, pnevmatike, zavarovanje, vzdrževanje oz. servis) znaša cena uporabe slabe 3 cente na km. Nakup vinjete ni strošek vozila, temveč uporabe cest, zato tega zneska nisem upošteval.

Za amortizacijo sem vzel življensko dobo 10 let, v kateri bi prevozil pribl. 240.000 km. Mogoče se zdi ta napoved preoptimistična. Izkušnje nekaterih voznikov z nad 80.000 km v skoraj štirih letih kažejo, da se kljub napovedim o 15-30 odstotnem padcu kapacitete baterije to ni zgodilo.

Verjetno ob pravilni uporabi baterij (vožnja, polnjenje) lahko pričakujemo precej daljšo življensko dobo od začetnih napovedi.

Amortizacija tako znaša 6,7 centa na kilometer. Skupni strošek uporabe torej ne doseže 10 centov na kilometer, kar se mi zdi zelo dober rezultat. Sem še kaj spregledal?

Najpomembnejša spremenljivka je seveda amortizacija, ki prinese v mojem primeru 70% cene uporabe. Ni je možno natančno predvideti, saj se dejansko ne ve, koliko km bo baterija zdržala. Zaenkrat prihajajo zelo pozitivna sporočila predvsem iz področij z zmernimi povprečnimi temperaturami, kamor sodi tudi Slovenija.

Tudi sam po 35.000 km še ne opažam dramatičnih sprememb pri kapaciteti in dosegu. Ker pa nisem vedeževalec, dopuščam možnost, da sem se uštel in bo znesek amortizacije višji. O tem pa mogoče ponovno čez kakih 5 let ;)

četrtek, 6. februar 2014

Slovenija v ledu

borovnica v ledenem oklepu
Narava nam v teh dneh ne prizanaša. Slovenski gozdovi so pokleknili pod ledeno težo in močno poškodovali električno infrastrukturo.

Nekaj radosti nam je v teh žalostnih dneh prinesel Eli, ki s svojo 16 kWh veliko baterijo in pomočjo 500W 12V/220V razsmernika zagotavlja osnovne potrebe po elektriki. Tako imamo vsaj svetlobo, TV, internet in centralno ogrevanje.

Velika zaloga energije za osnovne male porabnike je lahko tudi pomembna prednost EVjev v takih primerih. Ni onesnaževanja z agregati, ni nevarnosti zastrupitve s CO.

Pogled na štrclje, ki so ostali od pred tednom dni čudovitih dreves je res depresiven. Vseeno pa verjamem v neskončno moč samozdravljenja gozdov s človekovo pomočjo in sem prepričan, da bo čez nekaj let vse skupaj samo še moreč spomin.